Šjan (Xi’an Shi)
Šjan (, ; kitajsko: ; pinjin: Xi'an), tudi Ši'an ali Sjan (pinjin: Sian), je glavno mesto province Šaanši v Ljudski republiki Kitajski. Kot podprovinčno mesto leži na ravnini Guandžong na severozahodu Kitajske. Je eno najstarejših mest na Kitajskem, najstarejša prefekturna prestolnica in ena od štirih velikih starodavnih prestolnic Kitajske, ki je imela ta naziv pod več najpomembnejšimi kitajskimi dinastijami, vključno z Zahodnim Džovom, Činom, Zahodnim Hanom, Suijem, Severnim Džovom in Tangom. Mesto je izhodišče Svilne ceste in dom UNESCOVE glinene vojske cesarja Čin Ši Huanga.
Skozi zgodovino je služilo kot prestolnica več vladarskih dinastij tega dela Kitajske, začenši z dinastijo Džov v 11. stoletju pr. n. št. in njihovimi nasledniki, dinastijo Čin (3. stoletje pr. n. št.). Na Zahodu je bilo znano kot vzhodni konec svilne ceste. Pod vladavino Komunistične partije Kitajske po drugi svetovni vojni se je v Šjanu začela intenzivna industrializacija.
Od osemdesetih let prejšnjega stoletja, kot del gospodarske rasti celinske Kitajske, zlasti za osrednje in severozahodne regije, se Šjan pojavlja kot kulturno, industrijsko, politično in izobraževalno središče celotne regije osrednjega severozahoda, s številnimi ustanovami za raziskovanje in razvoj, nacionalno varnost in raziskovanje vesolja. Šjan ima trenutno podprovinčni status in upravlja 11 okrožij in 2 okraja. Mesto je tretje najbolj naseljeno mesto v zahodni Kitajski za Čongčingom in Čengdujem, pa tudi najbolj naseljeno mesto na severozahodu Kitajske. Leta 2020 je bil Šjan na dveletni mestni lestvici GAWC uvrščen med Beta-, po državni uvrstitvi pa je prišel na 17. mesto.
Šjan je po podatkih Nature Indexa tudi eno izmed 40 znanstveno najproduktivnejših mest na svetu, in dom številnih prestižnih kitajskih univerz, vključno z Univerzo Šjan Džjaotong, Univerzo severozahodne politehnike, Univerzo Čang'an, Univerzo Šidjan, Normalno univerzo Šaanši in Severozahodno univerzo.
Skozi zgodovino je služilo kot prestolnica več vladarskih dinastij tega dela Kitajske, začenši z dinastijo Džov v 11. stoletju pr. n. št. in njihovimi nasledniki, dinastijo Čin (3. stoletje pr. n. št.). Na Zahodu je bilo znano kot vzhodni konec svilne ceste. Pod vladavino Komunistične partije Kitajske po drugi svetovni vojni se je v Šjanu začela intenzivna industrializacija.
Od osemdesetih let prejšnjega stoletja, kot del gospodarske rasti celinske Kitajske, zlasti za osrednje in severozahodne regije, se Šjan pojavlja kot kulturno, industrijsko, politično in izobraževalno središče celotne regije osrednjega severozahoda, s številnimi ustanovami za raziskovanje in razvoj, nacionalno varnost in raziskovanje vesolja. Šjan ima trenutno podprovinčni status in upravlja 11 okrožij in 2 okraja. Mesto je tretje najbolj naseljeno mesto v zahodni Kitajski za Čongčingom in Čengdujem, pa tudi najbolj naseljeno mesto na severozahodu Kitajske. Leta 2020 je bil Šjan na dveletni mestni lestvici GAWC uvrščen med Beta-, po državni uvrstitvi pa je prišel na 17. mesto.
Šjan je po podatkih Nature Indexa tudi eno izmed 40 znanstveno najproduktivnejših mest na svetu, in dom številnih prestižnih kitajskih univerz, vključno z Univerzo Šjan Džjaotong, Univerzo severozahodne politehnike, Univerzo Čang'an, Univerzo Šidjan, Normalno univerzo Šaanši in Severozahodno univerzo.
Zemljevid - Šjan (Xi’an Shi)
Zemljevid
Dežela - Kitajska
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
| ISO | Valuta | Simbol | Significant Figures |
|---|---|---|---|
| CNY | Renminbi (Renminbi) | ¥ or 元 | 2 |
| ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
|---|---|
| ZH | Kitajščina (Chinese language) |